18.09.2008
V temi…
Odprto okno…koščki stekla kapljajo po koži njenega telesa…Sanja kako stoji na prepadu ampak ne pada…Krvave roke…prazne oči…v demona se spreminja. Ta zvok tako glasen…da ne sliši ničesar več. Ropotanje zaves…krade njen sluh. Rdeča reka…razpara ji še zadnje misli… Zakaj ta potok po obrazu…nikoli vedelo se ne bo. Kriči…trga končke preostale kože s prstov…obraz zamegljen pod nočno lučjo. Sredi sobe stoji…z žebljim pribita na parket…nihče ne sliši njenih korakov po labirintu. Pogled usmerja proti nebu…išče znan obraz in roko katera ne bo potonila. Ali bo slišal njene stopinje še potem ko jo dolgo ne bo več…Bodo besede ostale zapisane v zvezdah? Kaj naj brez okrilja…ko peruti žgejo mimoidoči. A ona brez angela ostala…v temi.
