Once apon a time

Bakchha (3)

Ko kapljice črnila v krogih se vrte…upodabljajo vsako misel mojega srca…Vlečem črte po papirju…črte katere tako polne so melodije…da o njih prepeva že vsaka ptica…Vonj se dotika…kot parfum moji duši tvoj glas je…

Plamen pa sveti…greje v nočeh…žari preko polja skozi moje okno…ko svit in mrak hodita z roko v roki…Položi dlan na prsni koš…naj upira se na utrip, ki poje črke…Š…P…E…in barva oblike…L…A…vsak izdih ob tvojem telesu…in kriči…kot žarek prodira skozi moje pore…srce mu daje ritem…ko ustnice ga izgovarjajo!

Izpoved (7)

Tiktakanje budilke prevzema zidove…vsak večer ko zaspim…prislonim svojo glavo na tvojo dlan…Vsako noč šepet me kliče…ko v spancu gledam tvoje oči…tako nežne ovijajo vsak moj dih…Šumeči oblaki…cvetje na klopci kateri sedim…te gledam kako se sprehajaš…Prepojena ostajam…prepojena s tvojim glasom…

Monolog

Še vedno slišijo se koraki…odmevajoči v drevesih…senca, ki plava skozi vitrine…Vse je svetlo…pravijo…vse je temno…tako naredijo…In potem telo zaustavi se…zaustavi v besedah…10.000 pred našim štetjem lahko bi imenovali…renesansa lahko bi rekli…ali pač? Roke priklenjene ob steno…sam gib razpusti vse demone…Zvok odmeva…sliši se kako se lomi…zapestja pričvrščena…lomljenje prevzema obraz…

Kaj je ta zvok…glas sprašuje…Ali lomijo se kosti, ki veriga jih objema…Kaj to pretaka se po tleh izpod podplatov, ki visijo v zraku…Nekje semafor utripa…promet tako gost, kot megla na mrzlo jutro, ki prekriva dolino…Pok…tresk…to je le lomlenje verige, ki ovija se okoli rok…zapestji…Lomljenje za svobodo…v svobodo!

Bakchha (2)

Črne čaplje odplule na zahod…a zadnja cvetlica še ni odsvetela…sklonim se in pogladim tvoj obraz…v toplnimi vzhajajočega sonca…Na drugi strani ceste okno odprto, prižgana luč utripa po ulicah…s pogledom uprtim nad nebo…v upanju da ukrade utrinek tvojih oči…

Brez besed upiram svoj pogled…zreva si v oči…Prepuščam ptici, da ponese pismo…na tvojo stran  okna…Kjer dlani nežno objemajo skodelico…katera napojena s toploto…žari ime…Glas sega daleč v noč…tudi v tišini objema krila…gladi pristavljeno dlan na prsni koš…kjer utrip srca zaznamuje dneve…Sam korak gradi mostove…kamor pogled seže…razprostira se planjava…

Izpoved (6)

Rišem podobe…skozi nebo podajam in stegujem svoje roke…daleč na drugo stran ceste…s pogledom na tvoje okno…slačim besede…razpiram njihovo notranjost…sijaj naj odseva v zvezdi ki poimenuje jo tvoje hrepenenje…Ko samorogi lete in listje šume…

Ko deževje utrinkov poplesava…ritem tanga vodi moje noge…

Tišina

Beseda…nežna kot svila…čaka…ovita v cvetove…podarjena v tišini…Vedno znova vseda se…daleč v mojo misel…nate…

Razgaljeno telo združeno z drugim…ko vsaka kapljica drsi…drsi po hrbtenici…kot poljubi, ki nežno dotikajo se ustnic…Cestne luči svetlikajo se…razsvetljena pot po kateri stopam…Z rokami ovita okoli…Ko odprem oči in pogledam…utapljam se…utapljam v rjavih se očeh, ki berejo vsako moje poglavje posebej…vsak list skrbno prelistaš…veš…slišiš…vidiš…To je tista tišina…ki delim si jo…s tabo…

…na drugi strani ceste…

Ogledalo

Padla je noč…sliši se kako v daljavi odmeva tišina…Kot škrat prikradeš se v moje sanje…sanje katere prekriva močna senca na drugi strani zidu…Trkanje na vrata…škrjanček odleti…ta mrtva senca pa se prikrade…Drobiš, grabiš me z vso svojo silo…Čutim kako svoje konice zasidraš v moj vrat…jemlješ še zadnji dih, ki moje telo ga premore…Premikaš me kot da zate sem figura…figura na šahovnici, ki prepuščena je usodi…Svoje dlani razpiraš nad mojim pogledom…V mraku stopam…noge tik nad trato potujejo…čutim kako zelenje se dotika mojih čutov… 

Ovito okoli mojega vratu…kot kača trepetaš…stiskaš kar ostalo je od življenja…Glas angela sliši se v ozadju, ki trka na okno…Slepa tipam po predmetu s katerim bi te odgnala…daleč stran v pozabo….Zasliši se zvonenje, ki prevzame moj sluh…zbudim se…

Misel (4)

…When the love between two people

is strong enough,

that love will conquer all…

Misel (3)

…To make up your own mind

is the only freedom a one really has…

Izpoved (5)

Zvoki tip na tipkovnici odmevajo v mojem ušesu….sliši se listanje knjige…in kako se nova poglavja odpirajo….stara zapirajo….Staro prinese novo…novo spoji se z drugačnim…

Sem drugačna?…ne, dragi moj Gabriel…Ponovno vlečem le nove linije…Linije, ki ustvarjajo le novo srečo…Razpirajo mi krila…z mojo dlanjo v njeni…