Čutim…ko puščam stopinje v dežju,
na ustnicah vroče kaplje…objemajo zadnji dih.
Čutim te…ko zavesa naju skrije,
ko kradeva odmev tisine.
Ljubiš me…nočeš da zmanjka prostora,
za letenje ptic…na oblake, pod valove.
Gledam oči in odhajam s teboj…ko puščam sledi v pesku.
Odprto okno…koščki stekla kapljajo po koži njenega telesa…Sanja kako stoji na prepadu ampak ne pada…Krvave roke…prazne oči…v demona se spreminja. Ta zvok tako glasen…da ne sliši ničesar več. Ropotanje zaves…krade njen sluh. Rdeča reka…razpara ji še zadnje misli… Zakaj ta potok po obrazu…nikoli vedelo se ne bo. Kriči…trga končke preostale kože s prstov…obraz zamegljen pod nočno lučjo. Sredi sobe stoji…z žebljim pribita na parket…nihče ne sliši njenih korakov po labirintu. Pogled usmerja proti nebu…išče znan obraz in roko katera ne bo potonila. Ali bo slišal njene stopinje še potem ko jo dolgo ne bo več…Bodo besede ostale zapisane v zvezdah? Kaj naj brez okrilja…ko peruti žgejo mimoidoči. A ona brez angela ostala…v temi.
Če lahko bi poletela…vzela bi črno moder dežnik, ki tam na ulicah odsev pušča. Če lahko bi zakričala…telo spustilo bi glasove, globoko v srce tišine. Preko ulic, trdnih mostov noge so nosile…telo na videz krhko a tako močno…Lebdenje oblakov nad konicami prstov…ko sam doseg iskri pesem. Kaj je ta pesem…sprašuješ me. Naj povem ti…ta pesem…pesem je magija…čaroben zaklad onkraj ceste…na drugi strani vrat. Ta pesem…je pesem ptic trnovk…do katere pot poznaš le ti. Ta vrata..praviš…kaj skrivajo? Skrivajo prostor…prostor kjer vse je mogoče…z nasmehom na obrazu. Kaj je ta prostor…besede pišejo? Ta prostor je labirint…labirint svobode…prihodnosti. Z nasmehom na ustih…sprašuje se…Kaj je svoboda…opevana na listih lilije…z cvetovi rdečega? Ta svoboda riše slike…nežne linije…ki vodijo skozi labirint strasti. Nežno glas vpraša…kaj vodi do labirinta strasti?
To so vprašanja…odgovori večni…tam na drugi strani slušalke…ko zavita v tvoje korenine…preraščam tvoje…Skupaj v eno hodiva po zelenici…tudi ko temna noč prekrije nebo…in zvezde razsvetljijo vesolje. Podam ti odgovor…Ključ je odgovor…ključ katerega tvoje srce si je prisvojilo. Tvoje srce moj ključ je vzelo…Tvoj je…unikat prelit z belim zlatom…Odpira vse…Tvoje je vse, ti si moje vse.
Nekaj…zate…
My love, I have tried with all my being to grasp a form comparable to thine own, but nothing seems worthy;
I know now why Shakespeare could not compare his love to a summer’s day. It would be a crime to denounce the beauty of such a creature as thee, to simply cast away the precision God had placed in forging you.
Each facet of your being whether it physical or spiritual is an ensnarement from which there is no release. But I do not wish release. I wish to stay entrapped forever. With you for all eternity. Our hearts, always as one.
- Anthony Kolos -
Tam…pristopila je do mize…Pogled ji prevzame njena omama…ko z besedami boza njene poti…Nebesno jutro v znaku rdečega svita, polja modro obarvajo cvetove sreče…Vsako noč gledam v nebo…ko z očmi objamem telo tvoje drhteče…z vsako kapljico rose zajamem tvojo sapo…Pogleda, z očmi sleče kožo, da gola stoji…tam pod bregom razgaljena a topla…Sredi jasnega obdana…ko strela zajame krila..zasidra med njene se prste…Trga kose železnih plasti…vztrajno prodira vanjo…skozi vse hodnike…na hamletov balkon….Leti leti…jata zginja…ostaja le dvojica…v vetriču…z združenimi krili proti merkurju.
“When we are together,
the moments I cherish,
with every beat of my heart,
to touch you, to hold you,
to feel you, to need you,
there’s nothing to keep us apart.”
Sence podob poplesavajo po stopinjah…kjer mostovi povezujejo goreče bregove…Za sanjami…ko mestne luči odpirajo vrata v nov svet…zazvoni telefon.
Tam na travniku…ona stoji…Oči mamljive poplesavajo po prostoru…kjer jo zagleda…Sonce sreče…afroditino seme. In ko pogled je vrnila…čez sobo marjetic…začutila je roko, ki drži njeno svetilko. Svetilka žari…ko zlati kompas razkriva njuna pota…ko ona dotika njejih se las… Z očmi požira vsako njeno besedo…z nasmehom zapeljuje vsak kotiček njenega telesa…Z vsakim korakom stopa bližje…po travniku…do njene sobe.
…dogodilo se čudo…
Kot reka prodiraš…skozi moje žile…Kri moja sedaj si…ti…moja sorodna duša.
Le zaprima oči…in nebo najuno odkril bo svet…svet za katerega prisvajama si…pesem ptic trnovk.
…nad zlatim nebom…
Nov dan…prikrade se iza oblakov…prinesel bo smeh in toplino…ko utapljam se v tvojem ribniku poželenja…To telo…položeno na dlani žareče…ko samo cvetje objema ustnice…Z roko v roki…eno sva…Skupaj strmima po poti življenja…Odprto okno…tam svetilka gori…prikradem se…puščam, da dež zajema mi telo…le da ukradem utrinek…NJE.
…škrlatno sonce…
Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here
